top

Oznake živil

Ekološka pridelava
Ekološka pridelava

je pridelava brez uporabe lahko topnih hranil in kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Temelji ekološkega zelenjadarstva so kolobarjenje, obogatitev tal z organsko snovjo, priprava komposta, uporaba mehanskih ukrepov namesto herbicidov (zastirke, ipd.), izkoriščanje vpliva rastlin na sosednje rastline (združena setev), uporaba biotičnih in biotehniških postopkov v varstvu rastlin, izbira odpornejših sort. Ekološko kmetijstvo pomaga ohranjati naše okolje in neposredno tudi zmanjšuje onesnaževanje okolja, saj ne vnaša sintetičnih pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil, in ne preobremenjuje  obdelovalne površine z živalmi in njihovimi izločki.

Vsako ekološko živilo mora biti opremljeno s šifro organa, ki izdaja certifikate. Certifikat je uradni dokument, ki ga izda kontrolna organizacija. Z njim je potrjena skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. V Sloveniji izda certifikat ena od organizacij, ki jih je pooblastilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, akreditirala pa jih je Slovenska akreditacija. Pri ekološkem kmetovanju moramo upoštevati naslednjo zakonodajo:

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007: Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov;
Uredba Komisije (ES) št. 889/2008: Podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora;
Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008: Določitev podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav.
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi, Uradni list RS št. 128/2006.
Pravilnik o določitvi območij primernih za ekološko čebelarjenje, Uradni list RS št. 52/2003

 

 


Preusmeritveno obdobje

Preusmeritveno obdobje

v ekološkem kmetovanju traja 2 leti. V tem času morajo kmetije izpolnjevati vse zahteve, ki so določene pri ekološki pridelavi. Za svoje pridelke in izdelke v tem prehodnem obdobju še ne prejmejo certifikata, čeprav kmetujejo po načelih ekološkega kmetovanja.
 

 

Integrirana pridelava

Integrirana pridelava


prav tako vključuje vse preventivne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti pojava bolezni ali škodljivcev (zlasti kolobarjenje), usklajeno gnojenje na podlagi analiz, uporabo manj strupenih sredstev za varstvo rastlin s krajšo karenco na podlagi prepoznavanja bolezni, škodljivcev in po preseganju pragov škodljivosti, uporabi biotičnih načinov varstva ter tako zagotavlja potrošnikom zelenjavo, kjer prav tako niso presežene dovoljene vrednosti ostankov pesticidov in drugih zdravju škodljivih snovi. Integrirana pridelava mora upoštevati določila Pravilnika o integrirani pridelavi zelenjave (UL, RS, št.63/02).
 

Dopolnilna dejavnost
Dopolnilna dejavnost

na kmetiji: gre za obliko dejavnosti na kmetiji, kjer so v skladu z zakonodajo zahtevani določeni predpisi (odvisno od dejavnosti – peka kruha, predelava zelenjave, mesa, mleka, pletenje košar, tradicionalno mizarstvo,…). V skladu z zakonodajo je določeno, da mora kmetija zagotoviti 50 % svojih surovin, ostali del pa lahko dokupi iz okoliških kmetij.

Dopolnilna dejavnost se lahko registrira na kmetijah, ne glede na način pridelave pridelkov ali izdelkov (lahko je eko, integrirana ali konvencionalna).


bottom